-
1 recently
adverb He came to see me recently.) nedavno* * *[rí:səntli]adverbnedavno, pred kratkim, zadnje čase -
2 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen -
3 late
[leit] 1. adjective1) (coming etc after the expected or usual time: The train is late tonight; I try to be punctual but I am always late.) prepozen2) (far on in the day or night: late in the day; late at night; It was very late when I got to bed.) pozen3) (dead, especially recently: the late king.) pokojni4) (recently, but no longer, holding an office or position: Mr Allan, the late chairman, made a speech.) prejšnji2. adverb1) (after the expected or usual time: He arrived late for his interview.) prepozno2) (far on in the day or night: They always go to bed late.) pozno•- lateness- lately
- later on
- of late* * *I [léit]adjectivepozen, kasen, zakasnel; nedaven, prejšnji; pokojnithe latest thing — najnovejša stvar, zadnji krik modeof late — nedavno, pred kratkimcolloquially that's the latest! — to je višek!II [léit]adverbkasno, pozno; prej; poetically nedavnobetter late than never — boljše kasno, kakor nikolicolloquially late in the day — zelo pozno, prekasnoto sit up late — ostati dolgo pokonci, bedetilate of — prej stanujoč v, prej zaposlen prilater on — potem, kasneje -
4 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
5 short
[ʃo:t] 1. adjective1) (not long: You look nice with your hair short; Do you think my dress is too short?) kratek2) (not tall; smaller than usual: a short man.) majhen3) (not lasting long; brief: a short film; in a very short time; I've a very short memory for details.) kratek4) (not as much as it should be: When I checked my change, I found it was 20 cents short.) premajhen5) ((with of) not having enough (money etc): Most of us are short of money these days.) ne imeti dovolj6) ((of pastry) made so that it is crisp and crumbles easily.) drobljiv2. adverb1) (suddenly; abruptly: He stopped short when he saw me.) nenadoma2) (not as far as intended: The shot fell short.) prekratek•- shortage
- shorten
- shortening
- shortly
- shorts
- shortbread
- short-change
- short circuit
- shortcoming
- shortcut
- shorthand
- short-handed
- short-list 3. verb(to put on a short-list: We've short-listed three of the twenty applicants.) izbrati- short-range
- short-sighted
- short-sightedly
- short-sightedness
- short-tempered
- short-term
- by a short head
- for short
- go short
- in short
- in short supply
- make short work of
- run short
- short and sweet
- short for
- short of* * *I [šc:t]adjectivekratek, majhen; nizek; prosody nenaglašen; figuratively nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen; figuratively nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hudat short range — od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)little short of 5 dollars — ne polnih ɜ dolarjev, skoraj ɜ dolarjevnothing short of — nič manj kot, skoraja short 10 miles — komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 miljshort bill (paper) loan — kratkoročna menica, posojiloshort of breath — zasopel, nadušljivshort circuit electrical kratek stikshort and sweet — kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)short temper — razvnemljivost, nagla jezashort ton — mera za težo (907,20 kg)to be short with s.o. — biti kratkih besedi (osoren) s komto cut (to make) a long story short — na kratko povedati; skrajšati; skratkato come (to fall) short of — ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočaratiI am short of money — zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denarto make short shrift of figuratively napraviti kratek proces zto give short weight — dajati slabo vago, goljufati pri težito take short views — videti le sedanjost, ne videti dalečto be of short breath — biti ob sapo, biti nadušljivII [šɔ:t]adverbna kratko, nenadoma, naenkrat, naglo; neposredno, naravnost, brez ovinkov; nezadostno; osorno; economy brez kritjashort of — razen, z izjemo; skorajto cut s.o. short — prekiniti koga (v govoru)cut it short! — povej na kratko!to sell short — pod ceno prodajati, (borza) prodajati brez kritja, špekulirati na baisseto take s.o. up short — prekiniti kogaIII [šɔ:t]nounkratek (dokumentaren, risan itd.) film; kratek zlog (samoglasnik), kratka oblika; znak za kračino samoglasnika (a); economy deficit, primanjkljaj, manko; electrical kratek stik; plural kratke hlače; plural stranski produktiin short — na kratko, skratka, z eno besedothe long and the short of it is that... — nakratko povedano je stvar ta, da... -
6 since
1. conjunction1) ((often with ever) from a certain time onwards: I have been at home (ever) since I returned from Italy.) odkar2) (at a time after: Since he agreed to come, he has become ill.) odkar3) (because: Since you are going, I will go too.) ker2. adverb1) ((usually with ever) from that time onwards: We fought and I have avoided him ever since.) odtlej2) (at a later time: We have since become friends.) medtem3. preposition1) (from the time of (something in the past) until the present time: She has been very unhappy ever since her quarrel with her boyfriend.) od2) (at a time between (something in the past) and the present time: I've changed my address since last year.) od3) (from the time of (the invention, discovery etc of): the greatest invention since the wheel.) od* * *I [sins]1.prepositionodsince when...? colloquially od kdaj...?;2.adverbodtlej, od takrat, od tedaj ves čas; medtemever since — (ves čas, vse) od takrat, odtlejlong since — od davno, že davnohow long since? — kako dolgo že?he refused, but has since consented — odklonil, a je medtem (že) privolil (pristal)II [sins]conjunctionodkar, kar; ker, ker žehow long is it since you saw him — kako dolgo je, (od)kar ste ga videli?it has been raining ever since I came — (že ves čas) dežuje, odkar sem prišela costly, since rare book — dragocena, ker redka knjigaa more dangerous, since unknown foe — toliko nevarnejši, ker nepoznan sovražnik -
7 weaner, weanling
[wí:nə, wí:nliŋ]nounšele pred kratkim od prsi odstavljen otrok (ali živalski mladiček)
См. также в других словарях:
pred — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svéž — a e prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdáven — vna o prid. (ȅ á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krátek — tka o prid., krájši stil. kráčji (á) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost, ant. dolg: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nòv — nôva o stil. ó prid., novéjši (ȍ ó) 1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stopíti — ím dov., stópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uvêsti — uvêdem dov., uvêdel in uvédel uvêdla, stil. uvèl uvêla (é) 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo // seznaniti koga z … Slovar slovenskega knjižnega jezika